Tveganje velikega obsega kmetijstvaNeučinkoviti sistemi ne le da uničujejo naravo s svojimi ogromnimi prostorskimi zahtevami, temveč so tudi nezanesljivi in jih je mogoče upravljati le z velikim naporom.
Tole je tabela, ki prikazuje potrebe kmetijstva po vodi. Kaj storiti, ko postane bolj suho in toplo? Manj vode, ki nato še hitreje izhlapeva. Velikanski obrati za razsoljevanje, velikanska infrastruktura za dovajanje vode na polja? Iluzija, veliko kmetijstvo je prezadolženo in izčrpano. V preteklosti bi kmeta z 200 hektarji v Avstriji označili za bogatega lastnika zemlje, danes pa mora počakati na naslednje nakazilo subvencij, da lahko za 12 000 EUR kupi nadzorni sistem GPS za svoj traktor. 15-kilometrski cevovod od Donave do vedno bolj suhega polja? Predrago, po današnjih cenah v kmetijstvu si ga ni mogoče privoščiti.
Kmetje odločno protestirajo proti omejitvi EU, ki določa največ 50 mg nitratov na liter podtalnice. Gre za vprašanje obstoja: dovolite jim onesnaževanje podtalnice ali propad.
Ljudje, živali in rastline ne morejo živeti brez fosforja: Toda kmalu grozi, da bo te življenjsko pomembne surovine zmanjkalo - in nič je ne bo moglo nadomestiti. Ko ga kot gnojilo pripeljemo na polje, se izpere in odplakne v morje. Prekomerno gnojenje morij ogroža zlasti plitva morja, kot je Baltsko morje. Globalna pobuda za raziskave fosforja (GPRI) ocenjuje, da se vsako leto v morje spere od 8 do 15 milijonov ton fosforja. Pšenica vsebuje 2,7 do 3,2 g fosforja na kg. 1 kg fosforja zadostuje za 350 kg pšenice. 8 milijonov ton fosforja zadostuje za 2 800 milijonov ton žita, 15 milijonov ton fosforja pa za 5 250 milijonov ton žita. Fosfor, ki je potreben za svetovno proizvodnjo 750 milijonov ton pšenice, se velikokrat preprosto odplakne z njive naravnost v morje. Ne moremo si več privoščiti, da bi zapravljali tako pomembno surovino v velikem kmetijstvu!
Kako škodljive so vse kemikalije za boj proti žuželkam, plevelu in glivicam? |
